Naši voditelji so se odločili, da bi nam kot novopečenim skavtom želeli dati izkušnjo tradicionalnega stacionarnega skavtskega tabora, torej po vzoru tabora čete. Ker pa smo vseeno klanovci se na pot nismo podali z jeklenimi konjički, ki imajo štiri kolesa, ampak z jeklenimi konjički na dveh kolesih – beri: na tabor smo se odpravili s kolesi.
V Nemiljah smo si postavili šotore in vse potrebno za petdnevno življenje v naravi. Zelo se zahvaljujemo Kranjskim sovam (bratovščini odraslih skavtov), da smo imeli na tabornem prostoru že postavljen čudovit jambor, vhodno zgradbo in pa v primeru dolgčasa ogromen vrtiljak. Na žalost vrtiljaka nismo mogli v polnosti izkoristiti, saj nam na tako enkratnem taboru ni bilo nikoli dolgčas. No, kakšno stvar pa smo vseeno naredili tudi sami, iz gozda smo npr. privlekli sušice, ki smo jih nažagali za pagodo (ogenj) in se pri tem skrajno zabavali. ;)
Na kratko: vsako jutro smo se zbrali v uradnem kvadratu in dvignili zastavi, dopoldne smo izvedli razne aktivnosti. Kosilo in večerjo smo si kuhali v dveh loncih, ki sta nad ognjem visela iz lesenega trinožnika. Pekli smo si kruh v saču; pravzaprav nam je voditelj vsak dan spekel kruh v saču – kakšno razvajanje. :) S kolesi smo šli na izlet k slapu, spet drugi dan smo bili deležni kuharske »znajd se« igre, kjer smo si s skavtskim znanjem (z vozli, z vprašanji o Baden Powllu, našemu ustanovitelju, vrstnim redom zastav in podobno) lahko prislužili prav vse pripomočke in hrano. Še dobro, da smo kaj znali, da nismo ostali lačni.
Ne smemo pa pozabiti na nočne dogodivščine s stražo in krajo zastav. Ja, delati smo morali tudi odkupnino, vendar se je splačalo, saj je ponoči nastalo polno novih zgodbic za pripovedovanje; od dolgega plazenja za šumenjem listov in hop – posveti s svetilko, da bi ga ujel in mu vzel rutko, nakar ne zagleda fanta, temveč … srno … ups, plazenje zaman; do zakinkanja med stražo – pa so šle skoraj vse zastave in tako dalje … Sicer se pa moramo pohvaliti, da smo ob jutrih prinesli v rokah kar nekaj dodatnih rutk. :)
Ponedeljek je bil vrhunec tabora, saj je 5 klanovcev dalo obljubo, da bodo skavti za vedno, če je Bogu všeč. Ob tem dogodku so nas s svojim obiskom počastili tudi skavti iz drugod, prijatelji, sorodniki in znanci. Lahko vam je žal, če vas ni bilo na tako izredno lepem in ganljivem dogodku, ki se bo vtisnil v spomin prav vsem navzočim, preddvorske skavte pa bo nanj spominjal tudi prekrasen lesen obesek s srčkom.
Predzadnji dan so nas voditelji v dveh skupinicah poslali na potep vse do naslednjega jutra, mislili smo si, da se nas želijo na prijazen način znebiti in imeti tabor zase, , vendar smo jim do dna srca hvaležni, saj je bil potep nepozabna izkušnja, kjer smo še globlje stkali vezi prijateljstva in nastalo je ogromno novih for in zgodb, ki se jim vsakič znova iskreno nasmejimo.
Poseben čar je doživeti sveto mašo na prostem, sedeti na šotorkah pogrnjenih po travi in medtem občutiti lahen vetrič ter vonj po svežem jutru. Posebej za ta namen smo naredili sijajen umetniški oltar, ki nas je še bolj spominjal na preprostost, naravo in povezanost z Bogom.
Za konec vam vsi prisotni na taboru sporočamo: »NAJBOLŠ JE BLO!!!«