Hmm, kako začeti? Leto nam je vsem prineslo veliko izzivov (oh ta korona), hkrati pa poguma in moči za poletje. Ta dob’r plevel je končno spet dobil priložnost, da bujno zacveti in letos smo svoje popotovanje začeli v Bovcu in končali na Bledu. Bilo je pestro in pol časa tudi zelo spontano, bilo je eno pravo nepričakovano potovanje v (ne)znano. Skupaj smo se naučili premagovati težke misli in napor, hkrati pa smo uživali v lepotah naše Slovenije. Številna jezera, reke, potočki, slapovi, gozdovi, travniki, vrhovi gora so nas spomnili, kako lepo nam je doma.Jedli smo vrhunsko, saj zagotovo ni boljšega od dveh zvrhanih posodic sladoleda za večerjo ali pa polnega lonca makaronov sredi nevihte. Prečkali smo mejo, spali pod milim nebom v Italiji. Občudovali smo meglice nad Rablejskim jezerom. Se povzpeli na Belopeška jezera, čeprav smo morali zato narediti par kilometrov več. V Kranjski gori smo se po dolgem času umili v ledeno mrzli vodi jezera Jasne, v Mojstrani smo plezali in premagovali strahove, se z armafleksi vozili po reki, opazovali veličasten komet in nebo posjano z zvezdami, mazali s kredo in po dežju plavali v motnem globokem jezeru. Na Bledu pa plavali do otoka in nazaj, kljub dolgim kilometrom, ki so bili že za nami. Spali smo v najboljšem primeru na vrtu znancev, ali pa nam je bilo prenočišče ponujeno pozno zvečer nekje sredi gozda. To je znak, da se vse da in se zraven tudi zabava, za povrh pa še ustvari nepozabne spomine. Top. Zagotovo pa to ni vse, saj se v enem tednu zgodi marsikaj, sploh pa če si skavt. Te spomini bodo za vedno ostali z nami, saj smo postali srečna družinica, ki je skupaj odkrivala naše poslanstvo v svetu. In zato je vredno biti del take skupnosti, vredno je biti skavt!