V petek, 29. 11., smo se Ana, Maja, Teja, Mana, Anda, Marija in voditelj Žiga zbrali naželezniški postaji v Ljubljani, od koder smo se odpeljali na jesenovanje, tokrat kar v Trst. Po dolgi vožnji na (skoraj) praznem vlaku smo le prispeli v Trst, in tam nas je že čakal prvi izziv, saj nismo meli naslova župnišča, v katerem naj bi spali. A ker smo skavti in obvladamo iskanje prave poti, smo po nekaj neuspelih poskusih le prišli do prenočišča. Za večerjo smo si skuhali rižoto s piščancem, takrat pa sta prišla še Marko in Sergeja in bili smo vsi, razen Antona, ki se je kot vzorni učenec raje doma učil latinščino. Skupaj smo naredili plan zanaslednji dan in šli spat.
V soboto smo se po zajtrku peš odpravili do gradu Miramare. Na poti smo si ogledali mesto, drug drugemu postavljali izzive in šele popoldne prispeli do gradu. Grad smo si seveda tudi ogledali, na poti nazaj pa smo si skuhali še kosilo, ki smo ga nato ob pogledu na morje, sončni zahod in ob čudnih pogledih mimoidočih, z veseljem pojedli. Nazaj smo se odpeljali kar z avtobusom ter na poti kupili sestavine za večerjo. Za glavno jed smo si naredili tortilje, potem pa odšli v mesto gledat lučke. Ko smo si dodobra ogledali Trst in smo bili dovolj zmatrani od lovljenja po glavnem trgu, smo si pripravili še sladico. Pečene banane s smetano so bile odlične, zraven pa smo jedli še sladoled, ki pozimi pač najbolj paše.
V nedeljo smo že navsezgodaj zjutraj odšli na železniško postajo, tam pojedli zajtrk in se odpeljali nazaj domov. A ker pot ne more potekati brez zapletov, se nam je že takoj na naslednji postaji pokvaril vlak in morali smo čakati naslednjega. Ta nas je, polnih lepih spominov in novih doživetij, pripeljal do konca našega jesenovanja.
Pa srečno pot!